očarljivo prikupen, izvabljaš nasmeh,
ko begavih pogledov, k sebi jo vabiš.
radoživa se misel, zariše v očeh,
še preden, z besedo jo svojo ugrabiš.
prehitevaš sam sebe, ob njej se topiš...
izgubljen in spet najden, ko zatavaš v njen svet.
premaguješ strahove... še dihaš živiš,
le utrip te izdaja, ker loviš svoj zalet.
mar sovražiš? ne, ljubiš! iz vsega srca,
ko te vrže čez rob, med nemirne valove.
a znova želiš si, da v morju želja,
utapljal bi dušo... pil sladke sokove.
in prodal bi vse prste, za en sam dotik.
le s poljubi, se vpijal na mehko bi kožo.
zakaj bi si sodil? je res šibkost sodnik?
ko vsak zase želi si... svoj cvet, svojo rožo.
4 komentarji:
res ti je uspelo:)
malce si jo povilinčila, ampak je odlična:D
Včerajšnje razpoloženje je bilo krivo za to. Če bi jo pisala danes, bi me mogoče vsebina nesla drugam :)) Dan se ni začel tako lepo... :))
Vilinka, tukaj sem že bila, si prebirala pesmi...)))
Čestitam.
Na še veliko pesmi v paru"!!!!
Objem, neikka.
Hvala, Neikka me veseli, da si priletela na to najino stran in hvala za lepe želje. Tudi jaz si tega želim.
Objavite komentar