Glasba... (minus:nula / dotakni.)

Glasbena podaga: minus:nula/ dotakni

http://minusnula.blogspot.com/2008/01/dotakni.html

fotografija: KING

internetna stran: http://kraljevic.tuditi.delo.si/

glasba…
slišim tisto glasbo.

njih, tihe prošnje me lovijo,
enigme pojejo mi v noč.

naj, znova se spustim v globine?
kam me vodi dih tišine?

v otožnih zvenih, strah topijo.
v sebi, zbrala bom to moč.

***

glasba…
slišim tisto glasbo.

korakov težkih, so rodovi
in hladni toni nakoval.

naj, znova se spustim v globine?
kam me kliče zvok kovine?

njih boj, so suženjski okovi.
prelomi naj jih modri val.

***

glasba…
slišim tisto glasbo.

pogledi željni...zven spominov,
v stopinjah, silnih hrepenenj.

naj znova se spustim v globine?
kam me vabijo skomine?

v oaze sreče, vodnih mlinov,
ki se rojevajo iz ven.

***
glasba…
slišim tisto glasbo.

v večne sanje... zanj, ki ljubi,
da se v zvezde razpršijo.

naj, znova se spustim v globine?
kam me pelje glas z daljine?

v srca tistih… med poljubi,
ki še v upanju živijo.

***
glasba…
slišim tisto glasbo.

z očmi, nemira in hotenja,
se rojeva z njimi vera.

naj znova se spustim v globine?
kam me nosi jok davnine?

med solze čiste, rek življenja,
kjer smaragdna so jezera.



izmavricestkana:vilinček

obraz. (Le kdo?/Iz Mavrice Stkana)

Le kdo? - Vilinček

posadim hrib in drevo
splezam pod oblake
tebe iščem med zvezdami in
ulično razsvetljavo

nisi kot drugi.
tvoj pogled ni slep.
tvoje srce je planet.

luna?zvezda?sonce?supernova?
vsekakor žariš.

srce mi narekuje besedo za besedo, verjamem vanj
a vendar me je strah, da boš
prebrala in da ti ne bo všeč.

kdo si, vem le jaz.
preden zaspim,
sanjam tvoj obraz.

(RdečaSnežinka)

Ljubezen, ki iz sanj dehti. (sanje./RdečaSnežinka)

(glasbena podlaga: lara fabian - Final Fantasy The Spirits Within Soundtrack)

sanje. - RdečaSnežinka

slika: internte

zaprla svoja krila bom,
spustila se na trdna tla.
a ne, da pozabila bi,
na zrak, ki me poji v noč…
ne bom, ne bom izbrisala,
odmeve svojega srca...
le glasbi bom prisluhnila,
šumenju sladkih iluzij.

me k sebi vabi nežen ton,
počasi zlijem se z zemljo.
a ne, da pozabila bi,
nebeške strune, tisto moč...
ne bom, ne bom izbrisala,
svoj glas, ki dviga se v nebo...
le v željah bom utripala,
ko droben plamen zagori.

telo s telesom…ona on,
opoj, ki nosi ga kerub.
a ne, da pozabila bi,
občutkov čarnih, svoj nekoč...
ne bom, ne bom izbrisala,
prižetih ustnic v poljub...
le mehko bom pobožala,
ljubezen, ki iz sanj dehti.

prvi. (Ker vem, da duša z dušo se ujame/Iz Mavrice Stkana)

Ker vem, da duša z dušo se ujame - Iz Mavrice Stkana

sonce za naju vzhaja,
šele, ko se midva budiva.
sveti mi, da vem,
kje pustiti prvi poljub.

še enkrat, še stokrat
ti zašepetam v uho...


in vsak najin poljub je prvi.

(RdečaSnežinka)

prekine. (Tisoč sonc v očeh/Iz Mavrice Stkana)

Tisoč sonc v očeh - Iz Mavrice Stkana

strelski jarek, smrt, tukaj, zdaj
v žepu mi počiva tvoja slika.
upanja žarek, v srcu spi zmaj

sonce, snežinka, dež in sanje
v žepu mi počiva tvoja slika.
srečna stotinka, dnevno klanje

in kri, podplati, in mrtve oči
v žepu mi počiva tvoja slika.
mavrico čakati, zaman se zdi


gledam to tvojo sliko.
hrup izgine.
odprl sem žep, srce.
sanjam spomine.

sanjam oči,
sanjam dlani,
a metek
sanje prekine.

(minus:nula)

Loviš me ti… ljubezen iz višine… (haunting me./minus:nula)

(glasbena podlaga: Aha - Hunting High And Low)

haunting me. - minus:nula

pssst… tiho!
spet, v sebi slišim tisto čutno melodijo.
svetle slike šepetajo mi v uho.
neslišno, se zavijam v tvoje mehke note,
ko roka roke nežno se oprime.

pusti mi!
ko temna noč prikrade se in vsi že spijo,
na obrazu tvojem se iskri oko.
brezčasni zvoki apolonične lepote,
ki vodijo po ulicah v spomine.

te oči!
polne odpuščanja, mi milo govorijo,
da vse dobro je… in sevajo toplo.
v tolažbo mojega srca so in samote.
počasi… stekaš v dušo se praznine.

le tvoja!
le moj? naenkrat, lepe sanje posivijo.
vidim! izza njih, se skriva še nekdo.
kakor, da sence rasle bi iz sive gmote,
vampirjev dih dviguje se iz plime.

čutim ga!
ker moja kri in moje misli se zgubijo.
uteži... vse bolj pritiskajo na dno.
ne več! morda, pa le privid je moje zmote?
odmislim ga. odpihnem v hlad ga zime.

zbežim mu!
po zemljevidu moji prsti zdaj hitijo.
tam, ob tvoji hiši se ustavijo.
lep si. in tvoj nasmeh? v objemu sem slepote,
ko premaguje me nemir bližine.

a, senca?
lažem si! moje slike se iz sanj budijo.
sem brez moči, a še vedno zrem v nebo.
ker ne lovim te jaz in ne prihajam pote.
loviš me ti… ljubezen iz višine…

To je ljubezen! (za pppoljljub./ minus:nula)

za pppoljub. - minus:nula

(Glasbena podlaga: Bob Schneider - Big blue sea)

očarljivo prikupen, izvabljaš nasmeh,
ko begavih pogledov, k sebi jo vabiš.
radoživa se misel, zariše v očeh,
še preden, z besedo jo svojo ugrabiš.

prehitevaš sam sebe, ob njej se topiš...
izgubljen in spet najden, ko zatavaš v njen svet.
premaguješ strahove... še dihaš živiš,
le utrip te izdaja, ker loviš svoj zalet.

mar sovražiš? ne, ljubiš! iz vsega srca,
ko te vrže čez rob, med nemirne valove.
a znova želiš si, da v morju želja,
utapljal bi dušo... pil sladke sokove.

in prodal bi vse prste, za en sam dotik.
le s poljubi, se vpijal na mehko bi kožo.
zakaj bi si sodil? je res šibkost sodnik?

ko vsak zase želi si... svoj cvet, svojo rožo.